Trump ukinil carine na vrsto živil: “Končno priznava, kar vemo že od začetka”

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek podpisal izvršni ukaz za ukinitev carin na uvoz določenih kmetijskih pridelkov, govedine in gnojil. Gre za skupno več kot 200 izdelkov. Carine je ukinil za nazaj, od četrtka dalje. Za to se je odločil ob padanju javne podpore zaradi nadaljnjega naraščanja cen hrane po ZDA, poroča STA.

Trump je med drugim ukinil carine na uvoz govedine, paradižnikov, tropskega sadja in sokov, kave, čajev, začimb, kakava, avokada, oreščkov in gnojil ter drugih pridelkov in izdelkov, ki jih v ZDA ne morejo proizvesti v zadostnih količinah.

Izvršni ukaz izključuje blago iz tako imenovanih recipročnih carin, ki jih je ameriški predsednik uvedel za trgovinske partnerice ZDA, ki se gibljejo med 10 in 50 odstotki. Vendar pa odlok teh živil ne bo v celoti oprostil carin. Paradižnik iz Mehike, ki je glavna dobaviteljica v ZDA, bo na primer še vedno ocarinjen s 17-odstotno stopnjo. To so ZDA uvedle julija, ko se je iztekel skoraj tri desetletja star trgovinski sporazum med državama.

Seznam vključuje živila, ki jih ameriški potrošniki redno kupujejo, cene mnogih živil pa so se v primerjavi z lanskim letom zvišale tudi za dvomestno število. Kava se je v ZDA septembra medletno podražila za 18,9 odstotka, govedina in teletina sta bili dražji za 14,3 odstotka, banane pa za približno sedem odstotkov. Skupni stroški hrane, porabljene doma, so narasli za 2,7 odstotka, kažejo podatki Ameriškega urada za statistiko dela.

“Gasijo požar, ki so ga zanetili”

Trump je s tem prvič doslej priznal, da novih ameriških carin ne plačujejo države izvoznice, ampak ameriški potrošniki, na kar ekonomisti in poslovneži opozarjajo že od začetka leta. Trump se je namreč na problem cen hrane doslej odzival tako, da je javno zanikal ta problem v ZDA in zatrjeval, da gre za demokratsko prevaro, piše STA.

Problema naraščanja cen hrane se je Trump, kot kaže, zavedel šele po porazih republikanskih kandidatov na nedavnih državnih in lokalnih volitvah, ko so volivci v vzporednih anketah kot glavni razlog za udeležbo navajali zaskrbljenost zaradi naraščanja življenjskih stroškov. Ameriški volivci so glede na vzporedne ankete novembra lani na predsedniških volitvah prav iz tega razloga dali več glasov Trumpu kot demokratski kandidatki Kamali Harris.

Richard Neal, vodilni demokrat v odboru za načine in sredstva predstavniškega doma, je dejal, da Trumpova administracija zdaj “gasi požar, ki so ga zanetili, in to razglaša za napredek”.

“Trumpova administracija končno javno priznava, kar vsi vemo že od samega začetka: Trumpova trgovinska vojna ljudem zvišuje stroške,” je navedel Neal. “Od uvedbe teh tarif se je inflacija povečala, proizvodnja pa se je iz meseca v mesec krčila.”

Bo preobrat opazilo tudi vrhovno sodišče?

Predsednikovi kritiki upajo, da bo ta preobrat opazilo tudi vrhovno sodišče ZDA, ki odloča o zakonitosti Trumpovih carin, potem ko so vladni odvetniki na zaslišanju pred sodiščem vztrajno trdili, da carine niso davek na potrošnike, ampak sredstvo političnega pritiska na tuje države, njihove navedbe povzema STA.

Trump je v izvršnem ukazu navedel, da z ukinitvijo carin utrjuje gospodarstvo in nacionalno varnost, medtem ko je doslej trdil, da to počne ravno z uvajanjem višjih carin.

Pod streho še trgovinski sporazum s Švico

V izvršnem ukazu so nanizani sprejeti trgovinski dogovori med ZDA in drugimi državami v času Trumpove vladavine, ob tem pa je zapisano, da je predsednikova carinska politika Američanom zagotovila pomembne trajne zmage.

Akt posebej omenja, da je EU privolila v nakup ameriške energije v vrednosti 750 milijard dolarjev in da bo izvedla za 600 milijard dolarjev naložb v ZDA do leta 2015. Poleg tega je unija hkrati sprejela 15-odstotne carine na izvoz v ZDA, pri čemer ameriškim podjetjem za izvoz v EU ne bo treba plačati nobenih carin, je navedeno.

V petek so ZDA trgovinski sporazum sklenile tudi s Švico. Z njim bodo ZDA carine na uvoz blaga iz te države znižale z 39 na 15 odstotkov. Švicarska podjetja nameravajo v okviru dogovora do konca leta 2028 v ZDA vložiti 200 milijard dolarjev, je poročala STA.